Premagovanje strahu pred ‚preveč novim‘ in vsemi povezanimi posledicami je ključni vidik.Werner Feist, 1960
Vrhovi so lahko zahrbtni. Šele po zahtevnem vzponu ponudijo veličasten razgled. Enako pogosto velja za zgodovino. Ne vodi vedno neposredno od rezultata do izvora. Če pogledamo zgodnje razvojne faze sistema SINUMERIK, odkrijemo več kot eno izhodiščno točko. Pred šestdesetimi leti, septembra 1960, je Siemens predstavil svoj numerični krmilnik, na sejmu obdelovalnih strojev v Hannovru, kar predstavlja prvi večji mejnik v razvoju sistema SINUMERIK po letih raziskav in razvoja.
Naj inovacije zasijejo
Kadar ljudje delajo s stroji, stroj še vedno izvaja premalo nalog, je opozoril Siemensov inženir dr. Werner Feist na konferenci jeseni leta 1960. Stroj je bilo treba med proizvodnjo posameznih delov nenehno zaustavljati. Ljudje so še vedno morali prevzemati vlogo »nosilca informacij in spomina« ter so delovali kot »merilnik in senzor«, »krmilnik za stroj« in kot »aktuator«. S tem se je zapravljal čas in zahtevana je bila koncentracija. Potrebna je bila inovacija, ki bi v proizvodnjo uvedla trajnostno spremembo: »sistemi za samodejno krmiljenje obdelovalnih strojev«, bolj poznani pod imenom numerični krmilniki.
Takrat je Feist slikovito opisal, kako utrujajoča in polna napak je bila takratna sodobna proizvodnja ter kako bi lahko v prihodnosti ta postala bolj avtomatizirana in natančnejša. Le nekaj mesecev prej, na začetku novega desetletja, so Siemensovi razvijalci pritegnili pozornost javnosti. Septembra 1960 so predstavili »dve vzorčni različici SSW« (Siemens-Schuckertwerke, združen v SIEMENS AG leta 1966) na sejmu obdelovalnih strojev v Hannovru. NC-krmilnik, ki ga je Siemens najbrž predstavil v sodelovanju s strankami, je tehnologija, ki temelji na relejih ter je usmerjena v krmiljenje točke in poti. Malce pozneje je Werner Feist med svojim govorom navdušeno delil svoj idealizirani pogled na uporabo numeričnih krmilnikov s panožnimi strokovnjaki. »Vse naloge, ki so potrebne za proizvodnjo obdelovanca, so shranjene v informacijskem spominu. Spomin ni več proizveden v sami delavnici (...), ampak je opredeljen zunaj delavnice (...). Stroj mora omogočati upravljanje prek signalov z vseh vidikov. S spreminjanem informacijskega spomina in, po potrebi, spreminjanjem prednastavljenih orodji lahko stroj nemudoma prilagodimo za drugo podobno nalogo v najkrajšem mogočem času.«
Boljši kot je odziv življenjske dobe orodja, bolj stroj postane idealen avtomat.Werner Feist, 1960
Pustite se navdihniti – in se podajte na svojo pot
Ideja je sprva postala popularna pet let prej. Leta 1955 je Siemens navdihnila razstava obdelovanih strojev v ZDA in Werner Feist se je spomnil razvojnih faz v novembru 1960. Na sejmu so bili »nekateri obdelovalni stroji, vključno z velikimi, ki so bili predstavljeni med delovanjem ter so delovali popolnoma samodejno brez predlog in drugih orodij«.
Krmilil jih je informacijski spomin v obliki luknjanega ali magnetnega traku. Obdelovalni stroj je deloval – kar je bilo nekaj povsem novega – kot člen v verigi opreme za obdelavo podatkov.Werner Feist, 1960
Združene države Amerike so promovirale tehnologijo, ki je prinašala trajne spremembe v proizvodne procese, v času političnih in gospodarskih razmer hladne vojne. Prototip NC-sistema za obdelovalne stroje je bil javnosti prvič predstavljen septembra 1952. Bil je plod dela raziskovalcev iz »Laboratorija za servomehanizem (Servo laboratorij)« Inštituta za tehnologijo v Massachusettsu (MIT): triosni neprekinjeni vertikalno krmljeni stroj za frezanje, krmiljen s pomočjo luknjanega traku.
V Zvezni republiki Nemčiji je Siemens proaktivno iskal rešitve za svoj numerični krmilnik. Werner Feist je podrobno spremljal trende, ki so bili predstavljeni na sejmih v ZDA in Evropi. Okoli leta 1957 se je odločil razviti svoj numerični krmilnik v Nürnbergu s svojim oddelkom v osrednjem raziskovalnem laboratoriju. Ekipa se je osredotočila tudi na ameriške proizvajalce in raziskovala potrebe morebitnih strank. Njegove ideje so se kmalu uresničile. Na 6. sejmu obdelovanih strojev v Parizu leta 1959 je neka tovarna zobnikov najbrž prva uporabila demonstracijski model s Siemensovim NC-krmilnikom.
To je sprožilo dirko s časom. Leta 1960 je Werner Feist primerjal situacijo z ZDA: »Vemo, da se tehnologija numerično krmiljenih obdelovalnih strojev razvija povsod, a v Nemčiji se soočamo z zahtevnejšo situacijo in zaostajamo.«
Postanite nezmotljivi
1. avgusta 1961 je postalo uradno: Z dr. inž. Paulom Volkom iz Erlangna kot »izumiteljem« je podjetje Siemens-Schuckertwerke patentiralo »numerični krmilnik za stroje, še posebej obdelovalne stroje«. Potencial za inovacijo je izhajal iz kombinacije merjenja dolžine in časa. Opis patenta z 12. marca 1964 navaja: »Izum je sestavljen iz grobega pozicioniranja, ki se izvaja z digitalno meritvijo razdalje, medtem ko se fino pozicioniranje izvede na osnovi meritve časa, na katero se groba meritev preklopi po doseženi nastavljeni razdalji. Meritev časa lahko na primer digitalno izvedemo s kvarčnimi časovniki, npr. visokofrekvenčnimi oddajniki, katerih trenutne ničelne točke se štejejo.«
Siemensov numerični krmilnik je bil poznan po svojem generičnem imenu še naslednja tri leta. Leta 1964 je bil končno krščen: Siemens je prvič začel prodajati numerični krmilnik za obdelovalne stroje pod imenom SINUMERIK. Siemensova inženirja Werner Geyer in Siegfried Waller sta prehod razložila v članku za Siemensovo revijo:
Pridobljene tehnološke izkušnje in novi impulzi v tehnologiji polprevodnikov so vodili do izuma novega sistema – sistema SINUMERIK.Werner Geyer in Siegfried Waller, 1964
Novi sistem pa nikoli ne počiva. Siemens je postopoma razširil funkcionalnosti sistema SINUMERIK in uvedel več različic krmiljenja za različne tehnike obdelave, kot so struženje, frezanje, brušenje in rezkanje. Leta 1973 je Siemens začel prodajati sistem SINUMERIK 580 – »prosto programirljiv numerični krmilnik« z dodatnim CNC, tj. računalniškim numeričnim krmiljenjem. Še en pomemben mejnik na dolgi poti na vrh.