Partner slovenskega gospodarstva že več kot 140 let

Že več kot 150 let!

Prve oblike sodelovanja s slovenskim gospodarstvom segajo v leto 1869. Od leta 1992 ima Siemens v Sloveniji regionalno družbo.

Moč napredka v Evropi in na Slovenskem

Siemens je ena najstarejših globalnih korporacij. Ustanovljena je bila pred več kot 170 leti in je močno zaznamovala industrijsko podobo sveta. Z iznajdbo igličnega telegrafa, ki je skrajšal čas posredovanja sporočil, ter s projekti telegrafskih povezav med Evropo, Rusijo, Indijo, Afriko in Severno Ameriko je prispevala h globalizaciji sveta. Z izumom elektrodinamskega principa je omogočila cenejšo in varnejšo proizvodnjo elektrike, ki je danes nepogrešljiva spremljevalka naših življenj. Siemens je že 22 let po svoji ustanovitvi začel sodelovati tudi s slovensko industrijo in gospodarstvom, kasneje pa je sodeloval pri nekaterih večjih tehnoloških projektih in v Sloveniji implementiral nekaj najnaprednejših rešitev tistega časa.

Fužine na Radovni, okoli 1910. Vir: Mestni muzej Ljubljana

Zgodnje sodelovanje – uporaba patenta

Prva dokumentirana oblika sodelovanja sega v leto 1869, ko je Werner von Siemens podpisal sporazum s predstavniki Zoisovih fužin na Radovni o uporabi Siemensovega patenta (tehnologija Siemens Martinove peči) na področju proizvodnje železa. Lastnik železarne je bila takrat Kranjska industrijska družba, ki je lastnino prevzela od dedičev Žige Zoisa.

Žarnice (t.i. diferencialne obločnice), 1878

Razsvetljava v Škofji Loki

Leta 1894 se je škofjeloški tovarnar Alois Krenner odločil zgraditi vodno elektrarno, v kateri bi proizvajal energijo za razsvetljavo svoje tovarne. S Škofjo Loko se je dogovoril, da bo v mestu na lastne stroške postavil električne luči, mesto pa se je obvezalo plačevati stroške žarnic in energije. Vse naprave je dobavila in namestila družba Siemens & Halske.

Načrt za vodarno Kleče. Posnetek z razstave, vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana.

Prve telefonske povezave

1886 je Siemens & Halske izdelal načrt vzpostavitve telefonskega omrežja v Ljubljani, vendar ta ni bil izveden, ker je bilo za to novo storitev premalo zanimanja.

1890 je Siemens & Halske napeljal telefonsko povezavo med vodovodno postajo v Klečah in pisarno vodovodnega urada v Beethovnovi ulici.

Mestna elektrarna, okoli 1900. Posnetek z razstave, vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana

Elektrarna v Ljubljani

Leta 1896 je družba Siemens & Halske na lastne stroške postavila majhno parno elektrarno na današnji Prešernovi cesti. Energijo so uporabljali za zagotavljanje razsvetljave v Narodnem domu.

Na razpisu mestne občine Ljubljana za postavitev mestne elektrarne je bila izbrana ponudba družbe Siemens & Halske, ki je predlagala postavitev parne elektrarne v mestu na Slomškovi ulici. Ta je začela proizvajati elektriko 1.1.1898.

Tramvaj v Ljubljani, 1901, vir: Mestni muzej Ljubljana

Tramvaj v Ljubljani in Piranu

Mestna elektrarna ljubljanska je zagotovila pogoje za izgradnjo tramvajskega omrežja. Poleti 1899 se je ljubljanski občinski svet odločil, da pogodbo za gradnjo cestne železnice sklene z družbo Siemens & Halske. Tramvaj je bil predan v promet 6.9.1901.

Leta 1912 je tramvaj začel voziti tudi v Piranu. Tramvajsko omrežje in vozila je dobavil Siemens Schuckert, obratovalo je do leta 1953.

Avtomatska telefonska centrala

Mestna elektrarna ljubljanska je zagotovila pogoje za izgradnjo tramvajskega omrežja; dovoljenje za zgraditev cestne železnice pa je imela Ljubljana že od 1896.

Več

V priponki boste našli še več zanimivih zgodovinskih podrobnosti. Razstava Siemens – Zgodba o prevodnosti je nastala v sodelovanju Muzeja in galerij mesta Ljubljana in Siemensa Slovenija.

PDF datoteka

Kronološki pregled Siemensove prisotnosti v Sloveniji

Prve oblike sodelovanja Siemensa s slovenskim gospodarstvom segajo v leto 1869, ko je ustanovitelj korporacije Siemens Werner von Siemens s takratno Kranjsko industrijsko družbo podpisal sporazum o sodelovanju na področju proizvodnje železa v Zoisovih fužinah na Radovni. Od leta 1992 ima Siemens v Sloveniji regionalno družbo, ki slovenskemu gospodarstvu in javnemu sektorju omogoča dostop do najnaprednejših, inovativnih tehnologij.

Več