Werner von Siemens

Zgodovina korporacije Siemens

Od majhne delavnice v Berlinu do globalne korporacije

Werner von Siemens – izumitelj in podjetnik

Ernst Werner von Siemens se je rodil leta 1816, prve izkušnje na področju tehničnih inovacij pa je pridobival v pruski vojski, kjer je imel kot kadet možnost raziskovanja in eksperimentiranja. Svoje znanje in inovativnost je znal dobro združiti s podjetniško žilico.

 

Leta 1847 so Werner von Siemens, Johann Georg Halske in Wernerjev bratranec Johann Georg Siemens ustanovili podjetje za izdelavo telegrafov. Večji del inovacij in programa te družbe je bil v naslednjem obdobju povezan s tehnologijo komunikacij.

 

Že zelo zgodaj je Siemens ustanavljal družbe v drugih državah. Prvo predstavništvo je bilo odprto leta 1850 v Londonu, sledilo je predstavništvo v St. Petersburgu (1853), leta 1903 pa predstavništvo na Kitajskem.

 

Werner von Siemens je znal svoje izume razmeroma hitro pretvoriti v komercialne izdelke in rešitve ter jih spretno ponuditi trgu.

 

Werner von Siemens je zaradi svojih izumiteljskih in podjetniških uspehov leta 1888 pridobil plemiški naziv, o njegovi vlogi in vplivu priča tudi dejstvo, da so njegovo podobo natisnili na bankovec za 20 nemških mark v začetku 20. stoletja.

 

V zgodovino se je Siemens vpisal tudi kot nosilec imena za fizikalno enoto. »siemens« je v mednarodni sistem enot vpisan kot enota za električno prevodnost.

 

Werner von Siemens je postavil temelje vrednotam korporacije Siemens. Znan je predvsem po izjavi »Ne bom prodal prihodnosti za kratkoročni dobiček.« Korporacija je prebrodila globalne krize, dve svetovni vojni, tehnološke in družbene spremembe ter mnogo internih reorganizacij. Danes je ena najstarejših globalnih korporacij (povprečna starost družb seznama Fortune 500 je 40 let, kar dve tretjini novoustanovljenih družb ne dočaka desetega rojstnega dne).

Telegraf s kazalcem – prva inovacija, korak k spreminjanju sveta v globalno vas

Telekomunikacijske tehnologije so bile jedrna dejavnost Siemensa kmalu po ustanovitvi.

 

Leta 1847 je Siemens izboljšal delovanje telegrafa (izumili so ga v začetku 40-ih let 19. stoletja, odtlej je doživljal stalne izboljšave). Njegov telegraf s kazalcem je bil izdelan iz preprostih elementov: pločevinaste škatlice za cigare, pločevinaste ploščice, koščkov železa in izolirane bakrene žice. Izboljšava je bila v razdalji, ki jo je lahko premagalo sporočilo. Prvi Siemensov telegraf je oddajal do razdalje 50 kilometrov.

 

Družba je vzpostavila svoj ugled in prepoznavnost tudi s prevzemanjem izjemno kompleksnih, tveganih infrastrukturnih projektih, denimo polaganja podvodnih telegrafskih kablov čez Atlantik (1874), vzpostavitve telegrafske povezave med Moskvo in St. Peterburgom (1851) ter telegrafskega omrežja od Finske do Krima, dolgo okoli 10.000 kilometrov.

 

Siemens je sodeloval tudi pri razvoju klasične telefonije. Leta 1881 je v Berlinu vzpostavil telefonsko omrežje za 8 naročnikov, sodeloval je tudi pri telekomunikacijskih projektih na prelomu 19. in 20. stoletja na Slovenskem.

 

Pravo malo revolucijo na področju telefonije je prinesel digitalni elektronski stikalni sistem , ki pomeni eno najbolj razširjenih tehnologij telefonskih central na svetu in prvo alternativo analognim telefonskim centralam. Siemens ga je začel izdelovati leta 1976, od leta 1991 naprej so Siemensove digitalne centrale EWSD izdelovali tudi v podjetju Iskratel, ki sta ga skupaj ustanovila Siemens in kranjska Iskra.

 

Siemens se je podal tudi v svet mobilne telefonije in brezžičnih fiksnih telefonov – obe dejavnosti je kasneje opustil oziroma prenesel na povezane družbe.

Elektrodinamični princip – proizvodnja elektrike postane cenejša in varnejša

Elektrika je danes nepogrešljiva spremljevalka naših življenj. Tehnologijo, ki je prispevala k njeni varnejši in cenejši proizvodnji (ter uporabi ne le v industriji, pač pa v gospodinjstvih za dnevno potrošnjo), je razvil Siemens leta 1866.

 

Elektrodinamični princip je omogočil komercialno uporabo že znanega dinama (generatorja enosmerne napetosti). Siemens je dinamu dodal elektromagnet, ki pretvarja mehansko energijo v električno. Proizvodnja elektrike je postala hitrejša in varnejša, predvsem pa je bilo mogoče s tehnologijo, ki jo je izumil Siemens, proizvajati večje količine elektrike.

 

Ta inovacija je odprla vrata vsesplošni elektrifikaciji, ki je v marsičem spremenila industrijsko podobo sveta. Siemensove tehnologije sodelujejo pri celotnem procesu pretvorbe energije: od proizvodnje iz fosilnih ali obnovljivih virov, preko prenosa pri visokih napetostih, do distribucije energije na odjemna mesta, torej v naša stanovanja, šole, pisarne.

 

Uporabnost elektrike je postala najbolj vidna ob uvajanju električne razsvetljave. Prvo javno električno razsvetljavo je podjetje Siemens & Halske postavilo na Leipziški ulici in Postdamskem trgu v Berlinu 20.9.1882.

 

Siemens je v 30-letih 20. stoletja na podlagi patenta Bensonovega grelca razvil zanesljiv visokotlačni parni generator, s čimer je omogočil razmah proizvodnje elektrike iz fosilnih virov.

 

Leta 1927 je Siemens pridobil naročilo za vzpostavitev infrastrukture za celovito elektrifikacijo Irske. Elektriko je proizvajala elektrarna s tremi 30-MVA generatorji. To je primerljivo z močjo treh elektrarn na spodnji Savi.

Elektrika in transport – tramvaji, lokomotive in vlaki omogočajo mobilnost ljudi in blaga

Werner von Siemens je takoj po izumu elektrodinamičnega principa začel razmišljati tudi o tem, kako bi elektrika lahko olajšala transport.

Na berlinskem sejmu leta 1879 je Werner von Siemens predstavil prvo električno železnico. Majhna električna lokomotiva je vlekla vagone, na katerih je bilo skupaj okoli 20 sedežev. Zanimanje na sejmu je bilo veliko, vendar je bila uporabnost te prve električne lokomotive omejena; lokomotiva se je namreč napajala iz tretjega tira, ki je bil neprestano pod napetostjo in je pomenil nevarnost za ljudi, ki so prečkali progo.

 

Leta 1881 je prišla v uporabo prva električna cestna železnica (tramvaj). Siemens jo je v Berlinu zgradil na lastne stroške, kar je bila tudi sicer pogosta promocijska poteza podjetja, ki je preko delujočih prototipov dokazovalo njihovo konkretno uporabnost.

 

Leta 1882 je Siemens predstavil cestno vozilo na električni pogon, imenovano »Elektromote«. Manjši avtobus se je napajal s kablom nad cestiščem, za svoje delovanje ni potreboval tirov. V proizvodnjo je prišel šele leta 1901, saj so imel prej prednost projekti na klasičnih železniških vozil.

 

Leta 1869 je v Budimpešti Siemens zgradil prvo podzemno železnico na evropskem kontinentu. Proga je bila dolga 3,75 kilometra in je povezovala mestno središče na bregovih Donave z gozdom na podeželju, tedaj priljubljenim izletniškim ciljem.

 

Leta 1899 so Siemens, AEG in nekaj drugih družb združili moči pri izboljšavi vlakov z napajanjem na trifazni tok. Leta 1903 je Siemensov ekspresni vlak dosegel za tiste čase senzacionalno hitrost 210 km/h.

 

Siemensov hitri vlak Velaro danes doseže hitrost 330 kilometrov na uro, za pot med Barcelono in Madridom potrebuje le dve uri in pol. Je okolju prijazen: na razdalji 100 kilometrov porabi le 0,33 l goriva na potnika.

Zdravstvo – naprave za natančne vpoglede v človeško telo

V začetku 20. stoletja se je elektrika začela prebijati tudi na področje medicine. Siemens je razmeroma zgodaj vstopil na področje slikovnih diagnostičnih naprav.

 

Leta 1895 je nemški izumitelj Roentgen iznašel žarke X, nekaj mesecev zatem je že bila ustanovljena družba RGS, ki je izdelovala rentgenske naprave in cevi. Leta 1925 je Siemens pridobil večinski lastniški delež v podjetju in tako dopolnil svojo dejavnost.

 

Leta 1933 je Siemens na tržišče poslal rentgenski aparat x-ray sphere. Takrat je bila ta »rentgenska krogla« najmanjši rentgen na svetu, njena prednost je bila tudi v tem, da je lahko zdržala bistveno višje obremenitve kot klasične naprave tistega časa. Uporabljali so jo po vsem svetu do 80-ih let 20. stoletja.

 

Elektronski pospeševalnik je bil pionirski projekt, začet že v tridesetih letih 20. stoletja. Na trg je prišel leta 1944, namenjen je bil predvsem za slikovne preiskave materialov in za visokoenergijske radioterapije.

 

Prvi ekokardiograf na svetu je Siemens izdelal 1953, metoda se je uveljavila predvsem v preiskavah srca in ožilja in je še danes sestavni del tovrstnih preiskav.

 

Prvi srčni spodbujevalnik (razvil ga je Siemens) so namestili leta 1958 kritično bolnemu pacientu na Švedskem, ki je imel na dan tudi po 20 zastojev srčnega utripa.

 

Leta 1965 je Siemens predstavil ultrazvočni aparat VIDOSON, prvo ultrazvočno napravo, ki podatke daje v realnem času. Ultrazvok se je odtlej uspešno uveljavil kot neinvazivna in neškodljiva diagnostična tehnika v praktično vseh vejah medicine.

 

Pozitronska emisijska tomografija (PET) je diagnostična tehnika, ki daje natančne vpoglede v telo tudi z zaznavanjem sprememb v presnovi mulekul. Molekule rakastih tvorb pri presnovi namreč porabijo več energije kot zdrave celice.

Več o zgodovini Siemensa

Več o zgodovini Siemensa