"Podjetja morajo premisliti o svojih poslovnih modelih"

"Podjetja morajo premisliti o svojih poslovnih modelih"

Kakšen pomen imata digitalizacija in umetna inteligenca za gradbeni in nepremičninski sektor? Serhan Ili, soavtor raziskave na to temo, nam v pogovoru razloži, zakaj so tradicionalni modeli uspeha ogroženi, kako podjetja s podatki lahko služijo denar in kaj vse bodo pametne stavbe zmogle v prihodnosti. 

Iz revije Hi!tech 2/19, januar 2020

Gospod Ili, kako si vi predstavljate stavbo prihodnosti?

Stavba prihodnosti je povezana v omrežje, stopa v dialog z ljudmi, ki se v njej nahajajo, in vzbuja pozitivne občutke. Je varna, učinkovita in prispeva k varovanju okolja, na primer tako, da izboljšuje kakovost zraka. Ravno v megamestih ima ta ekološki vidik stavb velik potencial. Stavba prihodnosti je pametna ter zna komunicirati z zunanjimi sistemi, kot je na primer elektroenergetsko omrežje. Prilagaja se potrebam uporabnikov. To počne deloma neopazno, vendar imajo uporabniki možnost, da nastavitve izvedejo tudi sami.

 

Kakšne priložnosti se z digitalno revolucijo odpirajo za gradbeni in nepremičninski sektor?

Priložnosti, ki jih nudijo nove tehnologije, so neskončne. Ko to povem na raznih prireditvah, me poslušalci vedno začudeno gledajo. Toda v gradbenem in nepremičninskem sektorju lahko inovacija postane vse, česar se lotimo. Konec koncev se je način, kako zgradbe načrtujemo in jih gradimo, v zadnjih 100 letih le malo spremenil. Digitalizacija odpira številne priložnosti za načrtovalce, arhitekte, investitorje, gradbene tehnike in upravljalce, in to tekom celotne življenjske dobe posamezne stavbe. Vzdolž te vrednostne verige pa se bodo prav gotovo pojavili še novi akterji, ki bodo odprli nova potencialna tržišča.

 

V raziskavi ste kritični do podjetij, ki digitalizacijo vidijo kot priložnost za doseganje večje učinkovitosti. Kaj je s tem narobe?

Prevelika osredotočenost na doseganje večje učinkovitosti zamegli pogled na to, kar je resnično pomembno, namreč doseganje resnične prednosti. V kontekstu digitalne transformacije morajo podjetja premisliti o svojih poslovnih modelih, z njimi prekiniti in iz tega potegniti nove vidike in boljše prednosti. Digitalizacija je močno orožje, pri katerem ni dovolj le to, da si cenejši, bolj učinkovit ali pa bolj produktiven. 

Serhan Ili: „Poslovni modeli prihodnosti se odvijajo v digitalnih ekosistemih.“

Digitalna revolucija je tako obsežna, da je težko imeti pregled nad dogajanjem. Na kaj naj bodo pozorni deležniki na gradbenem in nepremičninskem področju?

Disruptivni trendi, kot sta digitalizacija in umetna inteligenca, vedno povzročajo določeno mero negotovosti. Trenutno je še prezgodaj, da bi lahko razvili celovit načrt za uvedbo digitalizacije in umetne inteligence na področje gradbenih in nepremičninskih podjetij. Vendar pa podjetja, ki delujejo na tem področju, ne smejo počivati, ampak morajo aktivno oblikovati svojo vlogo v smislu pametnih stavb prihodnosti. To pa najbolje storijo tako, da si prizadevajo za inovacije. Prenehati morajo z ohranjanjem obstoječega stanja. Eno od možnih izhodišč je, da si ustvarijo sliko o tehnologijah in izdelkih, ki so že na voljo. Ali so dovolj povezani v omrežje? Ali omogočajo posredovanje podatkov in informacij v platformo, kjer nato proizvajajo novo dodano vrednost? Ker v prihodnosti ne bo več možno, da vse ponujaš sam, bi morala podjetja pripraviti nek ekosistem, v katerem bi lahko sodelovali tudi drugi dejavniki.

 

Za ta sektor velja, da ni posebej navdušen nad inovacijami. Kako naj podjetja postopajo?

Masovni podatki, umetna inteligenca in napovedna analitika bodo zagotovo kmalu postali sestavni del sektorja. Podjetja morajo biti sposobna podatke zbirati in jih obdelovati ter na ta način spremeniti v digitalno znanje. Tako lahko nastane digitalna inteligenca. Na ta način si podjetja lahko odprejo nove vire dohodka, sklenejo nova poslovna razmerja ter dvignejo svojo produktivnost in dobiček. Da pa bi jim to uspelo, morajo podjetja vzpostaviti digitalne vmesnike oziroma stične točke (angl. touchpoints) do uporabnikov, ki ponujajo racionalno ali čustveno dodano vrednost in so prosto dostopne. Te stične točke nato uporabniku omogočijo, da svoje podatke zamenja za neko dodano vrednost. 

 

Lahko navedete primer?

Nepremičninski sektor v prihodnosti denarja ne bo služil zgolj z najemninami, ampak tudi s podatki. To bi lahko na primer bili podatki o gibanju oseb znotraj stavbe. Na podlagi analize teh podatkov bi lahko upravniki stavb zaznali, v katerih prostorih je potrebno čiščenje in v katerih še ne, ker se v njih pač nihče ni zadrževal. Na enak način se ponujajo še številne druge možnosti , kako na osnovi digitalnih podatkov ustvariti promet.

Nepremičninski sektor v prihodnosti denarja ne bo služil zgolj z najemninami, ampak tudi s podatki.
Serhan Ili, ustanovitelj in izvršni direktor ILI CONSULTING AG

Digitalizacija pa je povezana tudi s tveganji, kot je kibernetski kriminal. Kako naj se podjetja spopadejo s tem?

Kot zunanji svetovalec pogosto prisostvujem razpravam na temo tveganj. Pri teh razpravah se pogosto zelo intenzivno razpravlja o najbolj kreativnih argumentih ter se tako podpihujejo strahovi, samo da ni treba uvesti kakšne nove, v prihodnost usmerjene tehnologije ali poslovnega modela. Bolje bi bilo, če bi vso to energijo porabili za iskanje rešitev, namesto da jih blokiramo. Najprej bi morali preučiti potenciale novih idej, s tveganji pa se lahko soočimo le tedaj, ko gledamo naprej, in ne, ko želimo obdržati trenutno stanje.

 

V raziskavi se neprestano omenjajo ekosistemi. Kaj to pomeni?

Poslovni modeli prihodnosti se odvijajo v digitalnih ekosistemih, ki so organizirani na platformah. V tem smislu morajo podjetja delati na svoji digitalni pripravljenosti (Digital Readiness). Konkretno to pomeni, da se morajo podjetja naučiti, kako s pomočjo svojih izdelkov in storitev zbirati strateško prave podatke in informacije. Ko na primer podatke o stavbah zbirajo in bogatijo preko digitalne platforme, iz tega nastaja znanje. To znanje pa bi lahko dali na razpolago tretjim osebam, seveda v zameno za plačilo. Na primer zavarovalniški družbi, ki bi na tej osnovi oblikovala zavarovalniške premije. Tak okvir imenujemo ekosistem. Ko podjetja sedaj razvijajo nove poslovne modele, nenadoma začnejo razmišljati o platformah, vmesnikih in ekosistemih, saj na novo ustvarjeno digitalno znanje lahko pretvorijo v obljubo o novih zmogljivosti, ki jo lahko ponudijo novim akterjem v ekosistemu.

 

Kakšne koristi prinašajo pametne stavbe uporabnikom?

Delavcu, ki se vsak dan vozi v službo, lahko pametna stavba že med vožnjo pove, kje v garaži je prosto parkirno mesto ali kje lahko napolni svoj električni avto. Ko nato stoji v pritličju, mu pove, katero dvigalo bo najhitreje prišlo. Delavec lahko predvideva, da bo na njegovem delovnem mestu ravno pravšnja temperatura, da je osvetlitev nastavljena tako, kot mu je všeč, da je kakovost zraka optimalna. V nujnih primerih mu sistem dinamičnega načrtovanja poti za izhod v sili pomaga, da hitro in varno zapusti stavbo.


Kakšen je po vašem mnenju potencial igrifikacije na področju opreme stavb?

Igrifikacija je genialna in učinkovita metoda, kako od uporabnikov pridobiti, lahko bi rekli tudi izvabiti, želene podatke in informacije. Poleg tega lahko igrifikacijo uporabimo zato, da pri uporabnikih ustvarimo neke vrste zasvojenost z našimi izdelki in storitvami. To najbrž ni lepa beseda, vendar zelo dobro opiše cilj tega pristopa, ki je ta, da uporabnik vedno znova posega po digitalnih storitvah in izdelkih.  

 

Lahko navedete konkreten primer?

Na področju stavb lahko igrifikacijo na primer uporabimo pri elementu varnosti. So varnostniki dejansko pregledali stavbo po vnaprej določeni poti? Na tej poti bi lahko postavili digitalne elemente, ki jih je, tako kot v igricah, potrebno zbirati. Ali pa zastavili uganke, ki jih je potrebno rešiti. Pri tem bi zbirali točke in premagovali različne ravni, kar je spet element motivacije. Hkrati bi lahko zbrane točke zamenjali za kozmetične lastnosti, s katerimi bi polepšali svoj avatar. Seveda se mnogi tem idejam posmehujejo, vendar pa jih številna podjetja iz različnih sektorjev že uspešno uporabljajo kot element strategije.

Raziskava „Buildings and Beyond“

Digitalna revolucija je posegla tudi na področje gradbeništva in nepremičnin. Raziskava „Buildings and Beyond. Digitization and Artificial Intelligence in Building Automation, Construction and Real Estate” (Več kot stavbe. Digitalizacija in umetna inteligenca v avtomatizaciji stavb, gradbeništvu in nepremičninskem sektorju) je postregla z odgovori in ocenami učinkov digitalizacija na ta gospodarski sektor. Med drugim pokaže, zakaj bodo v prihodnosti digitalne storitve vedno bolj pomembne in kakšen bo pomen tehnologij, kot sta veriženje blokov in informacijsko modeliranje, v gradbeništvu. Prav tako ponuja gradbenim in nepremičninskim podjetjem različne pristope za oblikovanje poslovnih modelov, ki bodo primerni za izzive prihodnosti. Raziskava je nastala v sodelovanju med ILI CONSULTING AG in Siemens Building Technologies.