Platformna ekonomija in internet stvari v industrijskem okolju

Platformna ekonomija in internet stvari v industrijskem okolju

Kakšna je dodana vrednost platform, katere kategorije in načine uporabe poznamo? Univerzitetni profesor Stefan Fink v svojem gostujočem prispevku za hi!tech ponuja vpogled v poslovni model platformnih podjetij ter podroben pregled področja upravljalcev in proizvajalcev strojev.

Iz revije Hi!tech 1/21, junij 2021

Osrednji element podjetij in rešitev platformne ekonomije je povezovanje dveh ali več udeležencev na trgu s pomočjo digitalnih tehnologij in strukturiranih podatkov¹. S tem je poslovni model platformnih podjetij v diametralnem nasprotju s tradicionalnimi gospodarskimi družbami. Platforme namreč delujejo kot posredniki, ki služijo kot tradicionalna tržnica ("posredništvo": posredovanje med ponudbo in povpraševanjem ter izvajanje transakcij), hkrati pa z digitalno povezanostjo udeležencev omogočajo popolnoma nove interakcije in tehnološko inovativne rešitve, ki brez platforme ne bi bile možne.

Dodana vrednost platform²

Na ta način ustvarjajo platforme predvsem tri tipe dodane vrednosti:

  • Nižanje stroškov transakcij: Po eni strani so stroški nižji zaradi poenostavljene interakcije, ki jo omogoča skupna tehnična platforma, po drugi pa so tudi rezultat specifičnih storitev platform. Tipične transakcije so posredovanje med ponudbo in povpraševanjem, nudenje podatkov ali avtomatizirano izvajanje pogodbenih ali plačilnih procesov. Platforme nižajo stroške s standardizacijo komunikacije ter sestavnih delov pogodbe, manj potrebe po usklajevanju ter koordiniranim ekosistemom.
  • Ekonomija obsega oziroma učinki omrežja: Ker se ponudba in povpraševanje vzajemno spodbujata, je platforma z vsakim novim uporabnikom (še bolj) zanimiva. Več uporabnikov kot se pri Airbnb registrira kot ponudnik prenočitvenih zmogljivosti, več potrošnikov bo to platformo uporabilo kot posrednika pri prenočitvah, ki bo na koncu za njih tudi neposredno opravil rezervacijo prenočitve. Z naraščanjem števila posredovanj pa platforma postaja vedno bolj zanimiva za dodatne ponudnike prenočitvenih zmogljivosti, s čimer se to omrežje vzajemno krepi. 
  • Ustvarjanje individualnih prednosti za potrošnika: Platforme omogočajo transakcije, ki jih brez njihove uporabe ali obstoja sploh ne bi bilo, s čimer lahko zadovoljujejo še neodkrite ali pa popolnoma nove potrebe potrošnikov. Zmogljivost obdelave podatkov, izdelave analiz ter "inteligenca" platforme so osnova za specifične storitve in prvi pogoj za zadovoljevanje določenih potreb potrošnikov. Na ta način omogočajo dodatne (digitalne) storitve, nove poslovne modele ali izboljšanje operativne učinkovitosti.

Čeprav korenine platformne ekonomije segajo na področje prodaje potrošnikom (B2C), se ta tudi na področju prodaje poslovnim kupcem (B2B), še posebej v industrijskem okolju, vedno bolj uveljavlja kot pomemben konkurenčni dejavnik.

Kategorije platform

V industrijskem sektorju sta pri tem pomembna dva tipa platform:

  • Digitalne tržnice za industrijsko blago in storitve: Na digitalnih tržnicah se prodaja fizično blago iz industrijskega področja ter izvajajo transakcije. Najbolj znane med njimi so Mercateo, SAP Ariba, Wucato (hčerinska družba Skupine Würth) ter spletna trgovina za orodje in tehnične komponente Zamro. Trenutno na področju digitalnih tržnic prihaja do izjemnega povečanja obsega transakcij pri B2B prodaji, naraščanja števila tržnic kot tudi izrivanja klasičnih oblik prodaje.
  • Platforme interneta stvari³: Platforme na osnovi IoT ponujajo digitalno infrastrukturo in standarde za povezavo kupca v oblak. Hkrati pa v oblaku odpirajo možnosti za uporabo tako lastnih kot tujih storitev, njihovo ponujanje na spletni tržnici ter na tej osnovi nove možnosti za ohranjanje zvestobe strank ali razvoj popolnoma novih poslovnih modelov.

V povezavi s tehnologijo IoT pa digitalne platforme omogočajo povezovanje fizičnega in digitalnega sveta, povezovanje strojev in naprav v omrežje ter tako izkoriščanje digitalnih storitev na način ekonomije obsega⁴.

Stefan Fink je študiral ekonomijo na Univerzi Leopolda Franca v Innsbrucku. Leta 2002 je doktoriral iz kvantitativne ekonomije in nato 14 let delal pri Deželni banki  Raiffeisen Zgornja Avstrija, nazadnje kot sovodja področja operativno zakladništvo. Od leta 2016 je bil zaposlen pri KPMG Avstrija kot višji vodstveni delavec na področju upravljanja finančnih tveganj, s poudarkom na ekonomiki, zakladništvu in modeliranju na področju cenitev, knjigovodstva, podatkov in analitike. Od maja 2020 je glavni ekonomist pri KPMG Avstrija in predavatelj za upravljanje tveganj na Univerzi v Steyrju (FH Oberösterreich Campus Steyr).

Platforme IoT: izrazne možnosti, parametri in primeri uporabe

Pri platformah IoT gre za ponujanje in upravljanje podatkovno centričnega sistema komplementarnih izdelkov in storitev. Primeri najboljše prakse v proizvodnji so na primer stroji, ki so preko senzorjev povezani v omrežje ter nato z digitalno platformo. Pri tem se podatki o delovanju stroja prenašajo v platformo, kjer se podatki združujejo, analizirajo, obdelujejo in uporabljajo. Uporaba podatkov sledi preko aplikacij, ki jih omogoča upravitelj platforme, pa tudi preko aplikacij, ki jih razvijejo in dajo na razpolago zunanji ponudniki storitev. Zunanji ponudniki storitev so lahko razvijalci aplikacij, proizvajalci strojev ali razvijalci vmesnikov, pa tudi sistemski integratorji ali razvijalci programske opreme.

 

Uporabniki digitalnih platform IoT so po eni strani proizvajalci strojev in komponent, po drugi strani pa tudi proizvodna podjetja, ki te stroje uporabljajo. Faktorji uspeha so odprt in enostaven, v idealnem primeru celo standardiziran dostop za sodelujoča partnerska podjetja ter ustrezna kompatibilnost med sistemskimi komponentami. Zgornji diagram prikazuje pet ravni digitalne platforme IoT ter deležnike vsake ravni.

Vir: Študija družbe Roland Berger o platformni ekonomiji na področju strojegradnje⁵

IoT kot storitev za industrijska okolja

Siemensov izdelek MindSphere je vodilna rešitev na področju IoT za industrijska okolja, ki visoko razvite analitične funkcije in umetno inteligenco uporablja za prenos IoT rešitve iz roba omrežja v oblak. MindSphere različno velikim industrijskim podjetjem po celem svetu omogoča, da svoje stroje in fizično infrastrukturo povežejo v oblak in internet stvari. Platforma na edinstven način poenostavi izzive številnih industrijskih sektorjev pri povezljivosti, analizi podatkov in napovedovanju ter razvoju lastnih aplikacij in poslovnih modelov. Na ta način podpira podjetja pri njihovi digitalni preobrazbi. MindSphere deluje na uporabniški platformi Mendix, uporabnikom pa omogoča hiter razvoj in integracijo personaliziranih IoT aplikacij.

Obeti in izzivi za proizvajalce in upravljalce strojev

Prednosti priključitve v eno od platform IoT so odvisne od izhodiščnega položaja in poslovnega modela vsakega podjetja. Glede na to, ali gre za upravljalca ali za izdelovalca strojev, se lahko določijo različne prednosti in koristi, hkrati pa je priključitev v platformo IoT za podjetja tudi velik izziv, saj s tem povezana sprememba procesov in strategij delno pomeni tudi močan preobrat v miselnosti podjetja. V nadaljevanju so predstavljene glavne priložnosti in izzivi:

 

Upravljalci strojev

Najpomembnejše priložnosti in koristi za upravljalce strojev so med drugim na naslednjih področjih:

  • prihranek pri stroških vzdrževanja;
  • skrajšanje časa, potrebnega za ponovno vzpostavitev delovanja strojev in ustrezno odločanje;
  • višja kakovost proizvedenih izdelkov;
  • avtomatizacija oskrbnih verig;
  • uporaba lastnih podatkov kot neke vrste valute za dostop do platforme.

Da bi lahko izkoristila potencialne priložnosti, si morajo podjetja med drugim odgovoriti na naslednja vprašanja:

  • Smo podatke podjetja pripravljeni deliti v ekosistemu digitalne platforme z drugimi uporabniki, ki so potencialno lahko tudi konkurenti?
  • Ali smo dovolj pripravljeni oziroma imamo na voljo dovolj internih virov za sklenitev intenzivnega partnerstva s tehnološkimi podjetji ter vzpostavitev potrebnega podatkovnega toka?
  • Se je podjetje sposobno soočiti s pričakovanim večjim konkurenčnim pritiskom v branži, ki bi nastal zaradi večjih možnosti diferenciacije?

Da bi prehod na platformo IoT bil karseda uspešen, je potrebno upoštevati naslednje dejavnike uspeha in pripravljalne korake, ki so bili oblikovani na podlagi do sedaj izpeljanih uspešnih projektov:

  • ustvarjanje pripravljenosti znotraj podjetja za ukvarjanje s problematiko platforme IoT (digitalno mišljenje);
  • oblikovanje strategije platforme (digitalna strategija);
  • popis stanja glede digitalne zrelosti (viri in kompetence v povezavi s platformami IoT, uporaba podatkov, uporabljene tehnologije);
  • analiza razpoložljivih možnosti (ustrezne platforme, primerni partnerji, možnost uporabe podatkov, željene storitve, razpoložljive tehnologije, možni poslovni modeli).

 

Proizvajalci strojev

Tudi proizvajalci strojev imajo lahko številne koristi od uporabe platform IoT, še posebej na naslednjih področjih:

  • ponudba storitvenih paketov (storitvizacija) namesto prodaje izdelkov;
  • dostop do podatkov v realnem času ter vplivanje na proizvodne procese pri kupcu;
  • dostop do historičnih podatkovnih sklopov, ki se jih npr. lahko uporabi za razvoj produktov;
  • uporaba digitalnega dvojčka za optimizacijo strojev;
  • razvoj novih cenovnih modelov, ki ne obračunavajo nakupa, ampak uporabo strojev.

Tudi na strani proizvajalcev je za navezavo na platformo potrebna ne tako majhna sprememba v organizacijski kulturi podjetja. Pri tem se soočajo predvsem z naslednjimi izzivi:

  • Ali obstajajo predpogoji in pripravljenost za preusmeritev ustvarjanja dodane vrednosti in prometa iz prodaje strojev na digitalne storitve?
  • Ali je na poslovnem področju jasen način oblikovanja cen ter pripravljenost kupcev za plačevanje digitalnih storitev?
  • Je podjetje sposobno premagati zahteve glede popolnoma novih znanj v primerjavi z dosedanjo osnovno dejavnostjo?

Stanje in obeti

Aktualni podatki iz Nemčije kažejo, da 85 % strojev, ki bi se lahko povezali v IoT, še ni povezanih v platforme, kar nakazuje na velik potencial za rešitve na osnovi platform. Nenazadnje je zaradi pandemije koronavirusa in strateških političnih pobud digitalizacija v gospodarstvu dobila velik zagon⁶. Ta zagon bi bilo potrebno izkoristiti za analizo potenciala uporabe platformnih storitev ter izrabo priložnosti, ki se ponujajo.

Industrijsko EDGE omrežje

Optimalna izraba podatkov postaja v industriji vedno bolj pomembna tema. To so spoznala že številna podjetja, ki sedaj s pomočjo lastne programske opreme ter industrijskih računalnikov analizirajo podatke iz strojev in naprav. To sicer prinaša dragocena spoznanja, je pa hkrati tudi dolgotrajno in zahteva pogosto ročno nadgrajevanje z namenom posodabljanja in varnosti programske opreme, operacijskega sistema in kibernetske varnosti. S Siemensovim industrijskim EDGE omrežjem je ta postopek hitrejši, bolj fleksibilen in varen, predvsem pa zagotavlja optimalno izrabo pridobljenih podatkov. Ti se lahko zajamejo in obdelajo neposredno na stroju, brez zamika, z lastno programsko opremo ter osrednjim sistemom za nadzor in upravljanje, nameščanje in posodabljanje. Siemensov Industrial Edge Management System je osrednja infrastruktura, ki omogoča nadzor in upravljanje vseh povezanih EDGE naprav vseh vrst po celem svetu. Namesto nameščanja posodobitev in varnostnih popravkov na vsaki napravi posebej sistem omogoča centralni nadzor in upravljanje iz enega sistema, ki se po potrebi lahko namesti tudi v oblaku.

1 Prim.

2 Prim. 

3 Prim. 

4 Prim. 

5 Vir

6 Prim.