Samo sveža riba je dobra riba

Samo sveža riba je dobra riba

Avtomatizirano zagotavljanje kakovosti rib s postopkom hiperspektralne analize in umetno inteligenco. Pristop je zanimiv za industrijo predelave rib.

Iz revije Hi!tech 1/22, marec 2022

Kako prepoznamo svežo ribo? Enostavno: riba mora imeti nevtralen vonj, elastično meso, navzven izbočene oči ter sijočo, gladko kožo. Ljudje z nekaj prakse in z uporabo čutov tako z lahkoto ločimo dobro ribo od slabe. Za stroje je to seveda težje, vendar s pomočjo optičnega analitičnega postopka ter nekaj umetne inteligence (UI) tudi oni lahko postanejo strokovnjaki za ribe.

 

V velikih hladilnicah, kamor ribiči dobavljajo svoj ulov, ki se tam preveri in presortira za dobavo v posamezne živilske trgovine, delo sedaj poteka takole: z ledom pokrite ribe prispejo v velikih plastičnih zabojnikih, zaposleni jih ročno potegnejo iz ledu, stehtajo in nato zapakirajo v zabojnike posameznih trgovcev. To zamudno ročno delo naj bi sedaj avtomatizirali.  

 

"Več kot 70 % našega planeta predstavljajo oceani. In tudi če samo dva ali trije odstotki svetovnega obsega prehrane prihaja iz morij, so ta dramatično izropana rib. Vendar pa svetovno prebivalstvo narašča in povpraševanje po tem zdravem živilu bo samo še večje," pravi Torill Østingsen iz Siemensa Norveška. "Samo s trajnostnimi akvakulturami bomo lahko zaščitili morja in hkrati pokrivali potrebe po ribah. In samo z avtomatiziranimi postopki bomo v prihodnje lahko zagotovili, da potrošniki dobijo zgolj neoporečno ribo." 

Samo s trajnostnimi akvakulturami bomo lahko zaščitili morja in hkrati pokrivali potrebe po ribah.
Torill Østingsen, Siemens Norveška  

Projekt Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo  

EIT Manufacturing, ena od skupnosti znanja in inovacij v okviru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo pri EU, je zato podprla projekt, v okviru katerega več industrijskih podjetij in raziskovalnih ustanov skupaj razvija rešitev za to problematiko. "V prihodnosti bodo torej robotski prsti tisti, ki bodo prijemali in prepakirali spolzke in občutljive ribe," pojasni Sven Dudeck iz Siemensovega raziskovalnega oddelka za tehnologijo. "Za avtomatizacijo ravnanja z ribami skrbita proizvajalec robotov KUKA ter francoska raziskovalna družba CEA. Mi pri Siemensu pa bomo zagotovili, da bo trgovcem dostavljena samo neoporečna, še posebej pa sveža riba."

 

Siemensovi raziskovalci se pri tem posebej osredotočajo na ribjo kožo. Kajti takoj, ko je riba mrtva, se njena koža začne spreminjati. Gladka opalescentna, zaradi vode vlažna koža se spremeni in izgubi svojo elastičnost. "Med tem procesom se spremenijo molekule na površju kože, na njej nastane tanka plast sluzi, beločnice razpadejo in nastanejo nove kemične snovi, ki jih človek z vonjem zlahka zazna. In ravno to biokemično spreminjanje bomo izrabili," pojasni Alexander Gigler, prav tako iz Siemens Technology. 

V hladilnici projektnega partnerja, družbe Sonae, nastaja pilotna naprava za hiperspektralno analizo.

53 ton rib dnevno proda portugalski trgovec z živili Sonae 

Analiza ribje kože 

"Za analizo površja ribje kože uporabljamo tim. hiperspektralno analizo. Če povem enostavneje, pri tem kožo obsevamo z elektromagnetnimi žarki z valovno dolžino od 900 nm do 1700 nm, torej nekje med vidno svetlobo in toplotnim sevanjem. Pri tem opazujemo, kako močno molekule na površju kože vsrkajo različne valovne dolžine. Različne molekule vsakokrat kažejo tipične absorpcijske vzorce. Na podlagi tega lahko sklepamo, katere molekule se nahajajo na površini in koliko jih je," nadaljuje Gigler. Pri treniranju algoritma UI so uporabljali sveže in ne tako sveže ribe. Ko UI sedaj presoja absorpcijski vzorec konkretne ribe, lahko zelo natančno pove, ali je bila riba pravkar ujeta, ali je še užitna, ali pa je že slabše kakovosti. 

 

Tehnologija naj bi se prvič začela uporabljati pri projektnem partnerju, družbi Sonae MC, ki je vodilni, na področju svežih rib pa celo največji trgovec na drobno z živili na Portugalskem. Na Portugalskem se poje veliko rib. Sonae v svojih več kot 570-ih trgovinah na dan proda okoli 53 ton rib, ki jih je predhodno sortiral in prepakiral v hladilnici v kraju Azambuja. Tam trenutno tudi nastaja pilotna naprava za hiperspektralno analizo, ki naj bi začela obratovati v toku tega leta.

V tem primeru digitalna riba za ilustracijo: Alexander Gigler in Sven Dudeck pred laboratorijem v Münchnu.